Sandi Ražman

V četrtek smo se Blaž, Monika, Grega in moja malenkost potikali okrog Begunjščice. Mimo smučišča, kjer je snega le za vzorec, se povzpnemo do doma na Zelenici. Tu so se naše poti ločile, saj jih kondicijsko nisem dohajal in se mi je zdelo brezveze, da bi jih oviral, ter da bi se po nepotrebnem ohlajali, ko bi me čakali.

Read more…

Ja, skrajni čas je, da kaj novega zapišem. Sicer, kot ponavadi, z objavo zamujam, saj je material star dober teden, vendar, kljub vsemu menim, da ne bo izgubil na vrednosti. Tokrat sem se na turo podal malo drugače. Po uvodnem dribljanju v stilu : “… ne znam”,”… nimam prave opreme”, ipd me je Tomi le prepričal, da sem se kljub ne-vem-koliko-izgovorom vseeno podal na svojo prvo “turno smuko”. Turno v narekovajih, saj sem vse potrebno¹ za spust pridno tovoril v nahrbtniku. Nad Javorniškim Rovtom, okoli Križovca, kjer sva parkirala in se pripravljala na odhod, mi je bilo jasno, takoj ko sem vzdignil nahrbtnik, da bom danes pridno na kondiciji delal. Medtem, ko je Tomi veselo drsal s turnimi, sem oprtan kot novoletna jelka sprva potiho bentil (v smislu: kaj mi je bilo tega treba), kasneje, ko se je mašina le ogrela, je bila vsa stvar veliko bolj prijetna.

Read more…

1. navadne dile in pancerje [↩]

Sneg, obožujem ga! Tako zelo, da me je navdihnil in pripravil do tega, da sem ponovno fotoaparat v roke vzel in se z začetniško zagnanostjo podal motivom naproti. Nočni pohod po centru Ljubljane me je več kot prijetno presenetil, saj takega spokojnega mira še nisem doživel.

Read more…