Sandi Ražman

Regeneracijski dan smo koristo zabili in kot se za prave turiste spodobi, smo pretegnili noge po nagužvanemu centru, vmes posedali na kavicah ter vohljali po trgovinah z alpinistično opremo. Vendar se človek kaj kmalu naveliča mondenosti in poležavanja, zato smo se raje odpravili v izvidnico do plezališča Cinque torri. Ogromna Tofana je s svojo plečato južno steno bila na poti vedno v centru pozornosti.

Read more…

Končno sem tudi sam lahko okusil tako opevane Dolomite. Lahko rečem, da so me pošteno navdušili, saj bodo v bodoče pogosto na poletnem plezalno-počitniškem seznamu. Da je tukaj skala dobra sem že slišal, da pa bo na trenutke super odlična, pa si nisem predstavljal. Kompaktna, monolitna pečina nudi uživaško plezarijo, vendar poredkoma prav zaradi slednjih lastnosti ne dopušča možnosti nameščanja varovanja. Vajen naših hribovskih spodnjih ocen, si nisem predstavljal, da bo vse tako navpično.

Read more…

Spomin me popelje nekaj let nazaj v čas, ko sem med množico aktivnosti iskal tisto, ki bi mi nudila nekaj več. Že v osnovni šoli sem vedel, da mi športi z žogo ne ležijo, zato me niso zastonj poimenovali “švicarski sir”,  ko so me starejši – ker ni bilo drugega kandidata – postavili med vratnici. S košarkaškim obročem sva si bila pravtako tuja, saj je tabla prestregla skoraj vsak moj met. Zares sem tekel le takrat, ko sem kakšno pobalinsko ušpičil in na vso moč bežal pred sankcijami. Lahko bi rekel, da je gimnastika bila edini šport v otroštvu v katerem sem bil sorazmerno dober, pa še to sem se lahko zahvalil takrat drobni in žilavi konstituciji.

Read more…